Visoke grede so odličen način za gojenje rastlin, v zadnjih letih pa so postale pogost dodatek mestnih balkonov in butičnih vrtov. Zaradi svoje izredne funkcionalnosti pa se visoke grede izkažejo za odličen dodatek tudi na podeželju ...

Zaradi svoje izredne funkcionalnosti pa se visoke grede izkažejo za odličen dodatek tudi na podeželju in na mestih, kjer bi sicer lahko vrtnine pridelali kar v zemlji. Po letu 2020 je bilo na spletu zabeleženo povečano povpraševanje po informacijah o visokih gredah, kar kaže na naraščajočo popularnost te metode vrtnarjenja.

V primerjavi s klasičnim vrtom so visoke grede: 

• lažje za vzdrževanje, 
• ob njih imaš manjšo potrebo po upogibanju, kar je zelo koristno, če imaš težave s hrbtom,
• prihranijo prostor, 
• nepogrešljive pa so tudi na mestih, kjer je zaradi škodljivcev ali zunanjih vplivov narave pridelava vrtnin nemogoča,
• bolj rodovitne, saj raziskave kažejo, da povečajo pridelek zelenjave za do 4-krat,
• omogočajo boljše upravljanje zemlje,
• boljšo kontrolo nad rastnimi pogoji in 
• okolju prijazna izbira, saj omogočajo uporabo manj pesticidov in herbicidov ter zmanjšujejo potrebo po namakanju.

Kdaj, kam in kako postaviti visoko gredo?
 

ČAS: Kot pri večini dobrih stvareh je treba za postavljanje visoke grede izbrati pravi čas. Strokovnjaki predlagajo, da se je lotimo vsaj kakšen mesec pred sejanjem oz. sajenjem, še boljše pa je, če jo postavimo v jesenskem času, ko narava ponuja obilo odpadnega rastlinskega materiala, s katerim jo lahko napolnimo. Greda, pripravljena jeseni, se bo do pomladi dobro “ulegla”, pred pomladansko setvijo doda le tanka plast sveže prsti in pripravljena bo za prve posevke.

KAM: Prostor za namestitev visoke grede naj bo sončen in dobro osvetljen.

DIY ali kako sam narediti visoko gredo 

Izdelave visoke grede se lahko z le nekaj orodja in materiala lotimo kar sami. Potrebujemo:

• deske (najbolje nepolirane, da ne škodujejo rastlinam) ali kamnite plošče za zunanjo oblogo,
• izolacijsko folijo ali plastično ponjavo,
• kremenčev pesek za drenažo
• mešanica zemlje in komposta,
• ročno orodje, kot so žage, vrtalniki, kladiva in klini,
• meter.

Najprej določimo velikost in obliko gredice. Ker je ena poglavitnih namembnosti tudi poenostavljeno obdelovanje vrta:

• naj širina grede ne presega dolžine iztegnjene roke oz. nekje do 70 cm. 
• višino si prilagodimo, standardna pa je med 60 in 80 cm, 
• za vzpenjajoče vrtnine pa so bolj praktične nižje grede. 

Nasvet: če gredo postavljamo na balkon, jo podložimo z debelim filcem in poskrbimo za primerno drenažo.

Solata slabše uspeva ob brokoliju in peteršilju.

4 koraki za izdelavo visoke grede:

• 1. Postavimo deske ali kamnite plošče v želeno obliko in velikost na izbrano lokacijo. Deske naj bodo med seboj povezane z železnimi kotniki ali zunanjo oblogo kamnitih plošč.
• 2. Izrežemo izolacijsko folijo ali plastično ponjavo na velikost visoke grede in jo položimo na dno, da preprečimo uhajanje zemlje. 
• 3. Pred prvim polnjenjem bo notranjost grede treba primerno zaščititi. Lesene dele na zunanji strani premažemo z naravnimi premazi za les na vodni osnovi, notranjost pa namočimo z lanenim oljem.
• 4. Nato gredo obložimo s folijo z zračnimi mehurčki in plastjo filca. Tako bomo podaljšali njeno življenjsko dobo in preprečili uhajanje prsti, zaradi filca pa bo odlično zadrževala vlago.

Kako napolnimo visoko gredo: 

• Na dno namestimo gosto mrežo, ki bo zadržala voluharje in ostale škodljivce ter 
• naredimo drenažno plast iz kremenčevega peska, debelejših vej in dračja. To bo preprečilo zadrževanje vode in preprečilo gnitje korenin rastlin. 
• Vse skupaj pokrijemo s kosi narobe obrnjene travne ruše, slamo, kompostom in približno 20 cm kvalitetne sveže prsti na vrhu.

Še nekaj vrtičkarskih nasvetov

Da bodo vrtnine vredne truda, pa je poleg dobro izbranega prostora in kvalitetne zemlje treba poznati še nekaj vrtičkarskih nasvetov. Ker smo pri gredi omejeni s prostorom, je strateško pozicioniranje saditve skoraj obvezno. Nepisano pravilo pravi: 

• ob robu naj rastejo plazeče vrtnine (bučke, jagode itd. ),
• na sredini pa naredimo prostor za visoke vrtnine (paradižnike, kumare itd. ),
• vmesni prostor pa izkoristimo za solate, redkvice, korenček.

Kombinacije rastlin, ki se v visokih gredah kljub odličnim pogojem niso izkazale, pa so: 

• paradižnik ne uspeva ob grahu in krompirju, prijajo pa mu bazilika, česen in meta,
• por se ne razume dobro s čebulo, fižolom ali grahom, obožuje pa sobivanje s solato, jagodami, korenjem in zeleno,
• paprika ne mara stročnic (bob, grah, fižol),
• solata slabše uspeva ob brokoliju in peteršilju.

Naj bo košara polna domačih pridelkov! 🤗 Tukaj si preberi še okusne recepte za doma pripravljene juhe. 

Vrtnarjenje v visokih gredah je čudovit način, da skozi vse leto prideluješ svojo zelenjavo in začimbe. Z malo načrtovanja in ljubezni do zemlje lahko v vsakem letnem času najdeš nekaj, kar bo krasilo tvojo gredo in obogatilo tvojo kuhinjo.

Kaj saditi v visoke grede (po mesecih)
 

JANUAR: je čas za načrtovanje in pripravo semen. Čeprav zunaj mraz še kraljuje, lahko v notranjih prostorih poseješ prve sadike paradižnika, paprike, čilija in jajčevcev. Prav tako je dober trenutek za sejanje solate, zelene in peteršilja.

FEBRUAR: prinaša priložnost, da še vedno v zavetju doma vzgajaš paradižnik, papriko in čili, hkrati pa je čas za setev pora, zgodnjega zelja in cvetače. Če vreme dopušča, lahko na prosto, pod zaščito tunelov, poseješ korenje, redkvico, motovilec, špinačo in solato.

Ko pride MAREC, se narava počasi prebuja, in visoke grede so pripravljene na prve setve. Solata, redkvica, špinača in rukola so odlična izbira za sajenje, prav tako pa lahko dodaš česen, čebulo, grah, korenje in peteršilj.

APRIL prinaša možnost sajenja krompirja, čebule in česna, pa tudi graha, boba, blitve, rdeče pese ter zelja, brokolija in cvetače. V tem času se že začne resno delo na vrtu – zaščita pred pozebo in redčenje sadik sta ključnega pomena.

MAJ je mesec, ko se lahko v visoke grede naselijo paradižnik, paprika, kumare in bučke. Prav tako je pravi čas za setev stročjega fižola, koruze in začimb, kot so bazilika, koper in origano. Visoke grede zahtevajo redno zalivanje in zaščito pred močnim soncem.

V JUNIJU je pametno poskrbeti za nove setve poletnih solat, blitve, fižola in kumar, pa tudi za dodajanje peteršilja, bazilike in kopra. Redno zalivanje in zastiranje tal bosta pripomogla k zdravi rasti.

JULIJA se vrt bogato bohoti, a kljub temu lahko še vedno sadiš endivijo, radič, zimsko solato, koromač in kolerabo. Pripravi se na prvo pobiranje pridelkov in razmisli o setvi za jesensko-zimsko sezono.

AVGUST je idealen za sajenje zimske solate, motovilca, radiča, endivije ter korenja in čebule, ki bosta prezimila. Takrat je tudi čas za pripravo gred na jesen in kompostiranje rastlinskih ostankov.

SEPTEMBER je primeren za sajenje motovilca, zimske solate, česna in čebule za prezimitev, pa tudi špinače in rukole. Z zaščito rastlin pred hladnimi nočmi in pobiranjem jesenskega pridelka se vrtnarska sezona počasi umirja.

V OKTOBRU IN NOVEMBRU je mogoče še vedno sejati motovilec, rukolo in zimsko solato, prav tako pa je priporočljivo saditi česen in čebulo. Talne grede prekrij z zastirko, pripravi kompost in zaščiti rastline pred prihajajočimi nizkimi temperaturami.

DECEMBER je mesec mirovanja, a v notranjih prostorih lahko še vedno vzgajaš drobnjak in druge manj zahtevne rastline. To je tudi pravi čas za načrtovanje nove vrtnarske sezone, kompostiranje in skrb za tla, da bodo spomladi pripravljena na nove rastline.

Dobri in slabi sosedje v visokih gredah

Pri načrtovanju vrta je zelo pomembno upoštevati, katere rastline se med seboj dobro razumejo.

• Paradižnik se odlično ujema z baziliko in peteršiljem,
• kumare ljubijo bližino kopra in fižola,
• solata se dobro počuti ob redkvici in čebuli,
• korenje raste bolje ob poru in čebuli.
   
• Nekatere rastline pa se med seboj ne prenašajo najbolje – paradižnik ne mara krompirja zaradi skupnih bolezni, korenje in koper si lahko medsebojno škodujeta, fižol se izogiba čebuli in česnu, kumare pa ne marajo bližine krompirja.

Z dobrim načrtovanjem in premišljeno izbiro rastlin lahko skozi vse leto uživaš v bujnem, zdravem in produktivnem vrtu. Visoke grede ponujajo nešteto možnosti, le izkoristiti jih moraš!

Si tudi ti mnenja, da so visoke grede prijaznejše do tvojega hrbta kot klasično vrtnarjenje?

V primeru novonastalih težav s hrbtenico se sicer v sklopu urejenega zavarovanja WIZ Specialisti lahko vedno zaneseš na hiter specialističen pregled. 
P.S. Ne pozabi na svoje zdravje, predvsem na redno in pravilno gibanje. Spoznaj še vse prednosti jutranje vadbe.