Slušalke same po sebi ne povzročajo poškodb sluha, a nepravilna uporaba in prekomerna glasnost lahko znatno povečata tveganje za trajne okvare. Pomembna je tudi vrsta slušalk;
Cenejše vtične slušalke so bolj nevarne kot naglavne supraavralne slušalke.
Krajša razdalja med virom zvoka in bobničem ter učinek zaprtega sluhovoda pri vtičnih slušalkah povzročata, da zvok doseže višje jakosti. Pri maksimalni glasnosti predvajalnika lahko presežejo 120 decibelov, kar je zelo škodljivo.
WHO ocenjuje, da je 1,1 milijarde mladih ogroženih zaradi glasnega poslušanja glasbe
Vse več strokovnjakov opozarja na vedno večjo nevarnosti okvare sluha med mladimi zaradi pretirane uporabe slušalk in izpostavljenosti visokim ravnem hrupa, kot so koncerti in nočni klubi. Po raziskavi Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Sloveniji 34,9 % mladih vsakodnevno uporablja slušalke, od tega jih skoraj polovica posluša glasbo več kot eno uro na dan, kar povečuje tveganje za okvaro sluha. (vir: N1)
Glavni simptomi okvare sluha so:
- Tinitus (piskanje piskanje ali zvenenje v ušesih), gre za neprekinjen visokofrekvenčni zvok, ki ga zaznava posameznik, čeprav ni zunanjega vira zvoka.
- Naglušnost, sprva v visokih frekvencah, kar lahko vodi do težav pri razumevanju govora.
- Občutek zamašenosti v ušesih: lahko čutiš pritisk ali blokado v ušesih.
- Strokovnjaki priporočajo previdnost pri nošenju slušalk in preventivne ukrepe, kot so nujno znižanje glasnosti in uporaba slušalk, ki blokirajo hrup v ozadju.
Vrste slušalk in pravilna uporaba slušalk za zaščito sluha
1. V ušesih (in-ear ali ušesni čepki): To so majhne slušalke, ki se vstavijo neposredno v uho. So zelo priljubljene zaradi svoje priročnosti in kompaktne velikosti. Vendar pa so lahko nevarne, če se glasba posluša predolgo ali preglasno, saj so blizu bobniču.
2. Na ušesih (on-ear): Te slušalke ležijo na zunanjem delu ušesa. Ponujajo boljše prezračevanje in so manj invazivne kot ušesni čepki, vendar lahko dolgotrajna uporaba pritiska na ušesa.
3. Okoli ušes (over-ear): To so večje slušalke, ki pokrijejo celotno uho, rečemo jim tudi supraavralne slušalke. So pogosto bolj udobne za dolgotrajno uporabo in zmanjšujejo hrup iz okolice, kar lahko omogoča nižje nastavitve glasnosti.
Vtične slušalke (plug-in ali in-ear slušalke, ki se vstavijo globlje v ušesni kanal), so cenovno dostopnejše in bolj razširjene, predstavljajo večje tveganje za poškodbe sluha v primerjavi z naglavnimi (supraavralnimi) slušalkami. Zaradi bližine bobniča lahko povzročijo večjo obremenitev sluha, še posebej pri daljšem ali glasnem poslušanju.
Omeji glasnost: Glasnost naj bo pod 60 % maksimalne jakosti. Če lahko slišite glasbo, ko imate slušalke okoli vratu, je to znak, da je preglasno.
Omeji čas poslušanja: Priporočljivo je poslušati glasbo največ 60 minut na dan, še posebej pri višjih glasnostih.
Uporabljaj slušalke z zmanjševanjem hrupa: To omogoča poslušanje pri nižjih glasnostih, saj zmanjšajo potrebo po preglasnem poslušanju, da bi preglasili zvoke iz okolice.
Redni premori: Poslušanje glasbe v krajših intervalih z odmori (priporočljiv je 10-minutni odmor na uro) zmanjša obremenitev za sluh.
S pravilno uporabo in izbiro slušalk lahko zmanjšaš tveganje za poškodbe sluha.
Pazi na svoj sluh in upoštevaj še druge WIZ nasvete za dober sluh
1. Izogibaj se (glasnemu) hrupu
Zmanjšaj glasnost naprav, ki te obkrožajo in izogibaj se hrupnemu okolju. Zmanjšaj jakost zvoka pri vsakodnevni rabi ne le pri slušalkah, ampak tudi pri poslušanju radia, računalnika ali televizije. Najboljša preventiva je izogibanje vsem hrupnim okoljem, ko te možnosti ni, pa se pred hrupom zaščitimo, npr. s čepki za ušesa. Pomembno je vedeti, da se občutljivost na hrup pri posameznikih močno razlikuje.
Ko mladi poslušate glasbo v avtomobilu, je pogosto edino pravilo: »Če volan ne vibrira od basa, potem glasnost ni dovolj visoka!« Znižaj torej glasnost glasbe tudi v avtomobilu in ne pozabi na urejeno zavarovanje za mlade voznike.
2. Previdno pri čiščenju ušes
Večina nas s čiščenjem ušes nima težav, za čiščenje zunanjega ušesa previdno uporabljamo vatirane palčke. Strokovnjaki pa osebam, ki imajo ponavljajoča vnetja, palčke odsvetujejo. Nekaterim pa se ušesno maslo proizvaja v večjih količinah in si maslo nežno odstranijo sami (npr. s toplo vodo pod tušem ali prav za ta namen narejenim aparatom, ki se kupi v lekarni), drugi pa potrebujejo pomoč strokovnjakov. Obstaja strokovno čiščenje ušes, ušesnega masla in zamašenih ušes, ki jih opravijo specialisti otorinolaringologije.
3. Zaščita ušes pred vodo
Zdravim ušesom voda navadno ne predstavlja težave. Navadno se ujeta voda izloči sama, a če se to ne zgodi, lahko pride tudi do infekcije, obisk zdravnika ti priporočamo po dveh dneh neprekinjenih težav.
4. Hitra obravna vnetja ušes in drugih simptomov bolezni ušes ali okvar sluha
Priporočamo, da se v primeru bolečine ali suma poškodbe takoj posvetuješ z osebnim zdravnikom. Ko ta oceni, da slabo slišiš ali imaš težave pri razumevanju govora, te bo napotila k ORL specialistu.
Slabši sluh ali izguba sluha se lahko pojavi zaradi različnih razlogov, vključno z genetskimi dejavniki, staranjem, poškodbami, okužbami ali izpostavljenostjo glasnim zvokom. Znaki izgube sluha vključujejo težave pri razumevanju govora, potrebo po glasnejših zvokih, zvonjenje v ušesih in težave pri razlikovanju med zvoki.