Visoke grede so odličen način za gojenje rastlin, v zadnjih letih pa so postale pogost dodatek mestnih balkonov in butičnih vrtov. Zaradi svoje izredne funkcionalnosti pa se visoke grede izkažejo za odličen dodatek tudi na podeželju ...

Zaradi svoje izredne funkcionalnosti pa se visoke grede izkažejo za odličen dodatek tudi na podeželju in na mestih, kjer bi sicer lahko vrtnine pridelali kar v zemlji.

Po letu 2020 je bilo na spletu zabeleženo povečano povpraševanje po informacijah o visokih gredah, kar kaže na naraščajočo popularnost te metode vrtnarjenja.

V primerjavi s klasičnim vrtom so visoke grede: 

• lažje za vzdrževanje, 
• ob njih imaš manjšo potrebo po upogibanju, kar je zelo koristno, če imaš težave s hrbtom,
• prihranijo prostor, 
• nepogrešljive pa so tudi na mestih, kjer je zaradi škodljivcev ali zunanjih vplivov narave pridelava vrtnin nemogoča,
• bolj rodovitne, saj raziskave kažejo, da povečajo pridelek zelenjave za do 4-krat,
• omogočajo boljše upravljanje zemlje,
• boljšo kontrolo nad rastnimi pogoji in 
• okolju prijazna izbira, saj omogočajo uporabo manj pesticidov in herbicidov ter zmanjšujejo potrebo po namakanju.

Kdaj in kam postaviti visoko gredo

ČAS: Kot pri večini dobrih stvareh je treba za postavljanje visoke grede izbrati pravi čas. Strokovnjaki predlagajo, da se je lotimo vsaj kakšen mesec pred sejanjem oz. sajenjem, še boljše pa je, če jo postavimo v jesenskem času, ko narava ponuja obilo odpadnega rastlinskega materiala, s katerim jo lahko napolnimo. Greda, pripravljena jeseni, se bo do pomladi dobro “ulegla”, pred pomladansko setvijo doda le tanka plast sveže prsti in pripravljena bo za prve posevke.

KAM: Prostor za namestitev visoke grede naj bo sončen in dobro osvetljen.

Če pa raje kot o vrtnarjenju bereš o potovanjih, izvoli naš priročnik za potovanja.

DIY ali kako sam narediti visoko gredo 

Izdelave visoke grede se lahko z le nekaj orodja in materiala lotimo kar sami. Potrebujemo:

• deske (najbolje nepolirane, da ne škodujejo rastlinam) ali kamnite plošče za zunanjo oblogo,
• izolacijsko folijo ali plastično ponjavo,
• kremenčev pesek za drenažo
• mešanica zemlje in komposta,
• ročno orodje, kot so žage, vrtalniki, kladiva in klini,
• meter.

Najprej določimo velikost in obliko gredice. Ker je ena poglavitnih namembnosti tudi poenostavljeno obdelovanje vrta:

• naj širina grede ne presega dolžine iztegnjene roke oz. nekje do 70 cm. 
• višino si prilagodimo, standardna pa je med 60 in 80 cm, 
• za vzpenjajoče vrtnine pa so bolj praktične nižje grede. 

Nasvet: če gredo postavljamo na balkon, jo podložimo z debelim filcem in poskrbimo za primerno drenažo.

Solata slabše uspeva ob brokoliju in peteršilju.

4 koraki za izdelavo visoke grede:

• 1. Postavimo deske ali kamnite plošče v želeno obliko in velikost na izbrano lokacijo. Deske naj bodo med seboj povezane z železnimi kotniki ali zunanjo oblogo kamnitih plošč.
• 2. Izrežemo izolacijsko folijo ali plastično ponjavo na velikost visoke grede in jo položimo na dno, da preprečimo uhajanje zemlje. 
• 3. Pred prvim polnjenjem bo notranjost grede treba primerno zaščititi. Lesene dele na zunanji strani premažemo z naravnimi premazi za les na vodni osnovi, notranjost pa namočimo z lanenim oljem.
• 4. Nato gredo obložimo s folijo z zračnimi mehurčki in plastjo filca. Tako bomo podaljšali njeno življenjsko dobo in preprečili uhajanje prsti, zaradi filca pa bo odlično zadrževala vlago.

Kako napolnimo visoko gredo: 

• Na dno namestimo gosto mrežo, ki bo zadržala voluharje in ostale škodljivce ter 
• naredimo drenažno plast iz kremenčevega peska, debelejših vej in dračja. To bo preprečilo zadrževanje vode in preprečilo gnitje korenin rastlin. 
• Vse skupaj pokrijemo s kosi narobe obrnjene travne ruše, slamo, kompostom in približno 20 cm kvalitetne sveže prsti na vrhu.

Še nekaj vrtičkarskih nasvetov

Da bodo vrtnine vredne truda, pa je poleg dobro izbranega prostora in kvalitetne zemlje treba poznati še nekaj vrtičkarskih nasvetov. Ker smo pri gredi omejeni s prostorom, je strateško pozicioniranje saditve skoraj obvezno. 

Nepisano pravilo pravi: 

• ob robu naj rastejo plazeče vrtnine (bučke, jagode itd. ),
• na sredini pa naredimo prostor za visoke vrtnine (paradižnike, kumare itd. ), vmesni prostor pa izkoristimo za solate, redkvice, korenček.

Kombinacije rastlin, ki se v visokih gredah kljub odličnim pogojem niso izkazale, pa so: 

• paradižnik ne uspeva ob grahu in krompirju, prijajo pa mu bazilika, česen in meta,
• por se ne razume dobro s čebulo, fižolom ali grahom, obožuje pa sobivanje s solato, jagodami, korenjem in zeleno,
• paprika ne mara stročnic (bob, grah, fižol),
• solata slabše uspeva ob brokoliju in peteršilju.

Naj bo košara polna domačih pridelkov! 🤗 Tukaj si preberi še okusne recepte za doma pripravljene juhe. 

P.S. Ne pozabi na svoje zdravje, predvsem na redno in pravilno gibanje. Spoznaj vse prednosti jutranje vadbe