Zapis za starše in za mladostnike. Svet, v katerem odraščajo naši otroci je bistveno drugačen od tistega, v katerem smo odraščali mi starši. Zato je izjemno pomembno, da se izobražujemo o vseh oblikah spletnega nasilja, saj lahko tako zaščitimo svoje otroke in jim pomagamo, ko to najbolj potrebujejo.
Starši, ki razumemo, kaj je spletno nasilje in kakšne so njegove oblike – od žaljivih sporočil do javnega sramotenja in izključevanja – lahko hitro ukrepamo, ko opazimo znake stiske pri svojem otroku.
S svojim znanjem in podporo otroku pokažemo, da ni sam, kar lahko močno zmanjša njegov občutek nemoči in osamljenosti. Le s skupnimi močmi, odprtim dialogom in zavedanjem o tem, kako pomembno je duševno zdravje, lahko starši postanemo zanesljiv steber podpore, ki otroku pomaga prebroditi tudi najtežje trenutke.
Pomembni so varovalni dejavniki, ki preprečujejo razvoj zasvojenosti s spletom in digitalnimi tehnologijami
Družina mora imeti jasna stališča do uporabe spleta in digitalnih tehnologij, starši pa moramo biti pozitiven zgled uporabe spleta in digitalnih tehnologij. Obstajati morajo zadolžitve za hišna opravila, medosebno zaupanje, konstruktivno reševanje konfliktov, aktivno in ustvarjalno preživljanje prostega časa, družinski dogovori glede uporabe spleta in digitalnih tehnologij (e-pravila), doslednost in enotnost pri izvajanju pravil ter dogovorov.
Odvisnost od telefona: zelo pomembna so torej domača e-pravila
- Kaj otrok sme (aplikacije, programi, igre ...),
- kdaj in koliko časa je otrok na telefonu, tablici ali računalniku,
- kje bo računalnik oz. druge naprave,
- prioritete in pogoji za uporabo,
- jasne posledice in nagrade (nikoli dodaten čas!).
Spletno nasilje predstavlja namerno nadlegovanje ali škodovanje na spletu
Nadlegovanje se najpogosteje pojavlja kontinuirano in se pogosto začne preprosto, npr. s širjenjem govoric o neki osebi, kasneje pa se lahko razvije v hudo ponižanje in zasmehovanje žrtve. Za žrtev je spletno nasilje izjemno travmatično, še posebej zaradi dejstva, ker so njegovi zasebni podatki javno izpostavljeni na internetu. O medvrstniškem spletnem nasilju piše tudi slovenska Policija.
Nadlegovanje se pojavlja v več oblikah:
- sporočila z agresivno ali nesramno vsebino;
- v obliki trpinčenja (nenehno pošiljanje žaljivk ali groženj);
- kiberzasledovanja (z zastrahovanjem ali grožnjami samopoškodovanja);
- opravljanje (širjenje zlonamernih govoric);
- pretvarjanje oz. »maskiranje« (nadlegovalec se pretvarja, da je nekdo drug in širi informacije, ki bi lahko škodovale ugledu žrtve);
- izdaja (razkrivanje občutljivih osebnih informacij o prijatelju) in izključitev (škodoželjno izoliranje posameznika iz kroga prijateljev in načrtno škodovanje).
Splet je postal prostor, kjer se lahko zgodijo resne oblike nasilja, ki jih ni vedno lahko prepoznati.
FOMO – strah pred zamujenimi priložnostmi (ang. Fear of missing out)
FOMO oz. strah pred zamujenimi priložnostmi je oblika socialne tesnobe in skrbi posameznika glede zamujanja prijetnih, zadovoljujočih družbenih dogodkov v času, ko ni na spletu. Izrazita želja po konstantni vključenosti v dogodke in socialno dogajanje na spletu se izraža v nenehnem preverjanju naprave. Če to ni mogoče, posameznik doživlja tesnobo, ima težave s pozornostjo, v primeru odtujitve naprave pa posameznik lahko doživi tudi paniko. Strah pred zamujenimi priložnostmi je bolj izrazit med tistimi uporabniki, ki svoje telefone uporabljajo bolj intenzivno. Raziskave namreč kažejo, da sta količina uporabe pametnega telefona in raven zaskrbljenosti povezani.
👉 Preberite še smernice o uporabi spleta in digitalnih naprav po starostnih obdobjih (0–18 let).
Spletno nadlegovanje
Spletno nadlegovanje predstavlja obliko nadlegovanja, pri kateri oseba (ang. groomer) vzpostavi stik s posameznikom pod pretvezo, da želi biti njegov prijatelj. Medtem ko so nadlegovalci pogosto že odrasli ljudje, so žrtve večinoma ženskega spola, mladoletniki ali otroci. Groomer/nadlegovalec o potencialni žrtvi na spletu pridobi raznovrstne informacije, v komunikaciji z njo pa vzbuja lažni občutek prijateljstva in podobnosti, zato nadlegovalec večkrat priredi tudi svojo starost ter spol. Žrtev poskuša izolirati na podlagi neresničnih obljub, z darili ali grožnjami, in sicer vse z namenom pridobivanja čim večjega nadzora nad posameznikom.
Največ zlorab se zgodi na spletnih klepetalnicah in socialnih omrežjih, žrtve pa lahko prizadene z resnimi psihološkimi posledicami; te najpogosteje razvijejo generalizirano anksiozno motnjo in depresijo.
Seksting
Seksting predstavlja pošiljanje in prejemanje seksualno eksplicitnih fotografij, sporočil, video posnetkov ali drugih seksualno obarvanih vsebin. Pri mladoletnikih se najpogosteje pojavlja v komunikaciji po pametnih telefonih, računalnikih in spletnih kamerah. Pogosto se začne s seksualno eksplicitno fotografijo dekleta/fanta, ki se običajno zaradi prepira ali razpada zveze znajde na spletu. Seksting ima za žrtve hude socialne in fizične posledice, oropa jih občutka nadzora nad življenjem, počutijo se ponižani. Pravne posledice nosi tudi vsakdo, ki ima na svojem telefonu, računalniku ali drugi napravi seksualno eksplicitne vsebine mladoletnih oseb.
Izsiljevanje z intimnimi posnetki
Izsiljevanje z intimnimi posnetki se navadno zgodi moškim, ko na spletu spoznajo privlačno žensko, in se z njo zapletejo v pogovor po spletni kameri. Ko vzpostavita osebni odnos, sogovornika prepriča v deljenje svojih intimnih posnetkov ali fotografij. Kasneje se izkaže, da se za privlačno žensko skriva izsiljevalec, ki za posnetke, ki so mu bili posredovani, zahteva denar, sicer bo posnetke objavil na spletu. Žrtev se znajde v hudi psihični stiski in zaradi strahu pred objavo svojih intimnih posnetkov izsiljevalcu nakaže denar, vendar pa se izsiljevanje na tej točki ne zaključi. Zato je pomembno, da žrtev z izsiljevalcem prekine stik takoj, ko se začne izsiljevanje in kontaktira SI-CERT za pomoč pri odstranjevanju morebitnih posnetkov.
Happy slapping
Happy slapping je ena novejših oblik spletnega nasilja. Gre za pojav, ko eden od mladostnikov nekoga udari in zbeži, drugi pa to posnamejo in posnetek nato objavijo na spletu ali ga posredujejo po mobilnih telefonih. Čeprav za mladostnike, ki to počnejo, v tistem trenutku tako početje pomeni zabavo, se je treba zavedati, da happy slapping vsebuje vsaj dve protipravni dejanji: nasilništvo in neupravičeno slikovno snemanje, prav tako pa ima tako dejanje za žrtev lahko hude psihične posledice.
Lažno predstavljanje
Lažno predstavljanje je poskus pridobivanja osebnih informacij, kot so spletna gesla, uporabniška imena, podatki o kreditnih karticah, včasih tudi kar neposredno pridobivanje denarja. Izvaja se z namenom oškodovanja posameznika in se navadno pojavlja v obliki elektronske pošte, ki vsebuje povezave do spletnih strani, okuženih z različnimi računalniškimi zlonamernimi programi. Sporočila posameznika navajajo k podajanju osebnih podatkov na spletnih straneh, ki so velikokrat skoraj dobesedne kopije široko poznanih spletnih strani, ki jim uporabniki zaupajo – npr. ponarejena spletna stran za spletno bančništvo, ki je na videz izredno podobna izvorni spletni strani, ki jo posameznik vsakodnevno uporablja.
Kiberseks
Kiberseks predstavlja seks v virtualnih okoljih, v katerega sta vključena vsaj dva posameznika. Posameznika si po različnih spletnih komunikacijskih kanalih izmenjujeta seksualno eksplicitne vsebine in običajno pisne opise dogajanja. Kiberseks se najpogosteje pojavlja med popolnimi neznanci, ki običajno tudi po začetku kiberseksa ne razkrijejo svoje identitete. Za otroke in mladostnike ima lahko kiberseks travmatične posledice, prav tako pa doživljajo pomanjkanje pomembnih izkušenj z odnosi v realnem življenju.
Rasizem na spletu
Rasizem se pojavlja v več oblikah, ena od njih je tudi rasizem na spletu oz. kiberrasizem. Pomeni širjenje sovraštva na spletu, ki se običajno nanaša na nacionalizem, širjenje idej o rasni edinstvenosti, rasni nadvladi ter nasprotovanje obstoječemu družbenemu sistemu. Vsebuje lahko tudi šale ali komentarje z žaljivo vsebino, verbalno nasilje, nadlegovanje ali ustrahovanje ter javne pripombe, ki povečujejo nestrpnost do specifičnih skupin. Kljub temu, da je kiberrasizem anonimen, ima za žrtev enake posledice kot doživljanje rasizma v vsakdanjem življenju.
Prekomerna uporaba in zasvojenost s spletom ter digitalnimi tehnologijami
Mnogi starši prihajajo po pomoč z besedami, kot so:
»Moj otrok je popolnoma odvisen od interneta!«
»Igrice so ga zasvojile.«
»Hči je odvisna od TikToka.«
Z besedo odvisnost oz. zasvojenost, ki se pogosto uporablja v pogovornem jeziku, pa večina staršev pravzaprav opisuje težave s prekomerno ali neuravnoteženo uporabo spleta in digitalnih tehnologij.
Prekomerna uporaba spleta in digitalnih tehnologij predstavlja problematično uporabo sodobnih medijev, ki vpliva na posameznikovo kvaliteto življenja na več življenjskih področjih.
Pri presojanju o tem, ali govorimo o prekomerni uporabi spleta in digitalnih tehnologij ali ne, je vedno treba upoštevati celostno sliko posameznikovega vedenja.
Čas, ki ga oseba preživi z napravami, nikakor ni edino merilo za ugotavljanje težav. Pomembno je, da preverimo, kakšen je posameznikov namen uporabe naprav (npr. sprostitev, umik od težav, miselni izziv, druženje) in kakšna je vsebina iger, aplikacij, spletnih strani oz. programov, ki jih uporablja (ustvarjalna, tekmovalna, nasilna ipd.). Skupaj s posameznikom nato raziskujemo, kaj mu pomeni uporaba teh vsebin, kakšne koristi prepoznava in kje vse so vidne posledice tovrstne uporabe.
Le manjši delež oseb, ki prekomerno uporabljajo sodobne medije, je z njimi tudi zasvojen
Zasvojenost s spletom in digitalnimi tehnologijami je nekemična oblika zasvojenosti, ki jo prepoznamo po dalj časa trajajočih simptomih kompulzivnega vedenja in njegovih posledicah v osebnem, družinskem, delovnem in družabnem delu življenja. Glavna potreba osebe postane prav vedenje, s katerim je zasvojena (npr. igranje računalniških igric). Pri obvladovanju teh težav z zasvojenostjo se osebe srečujejo z izgubo kontrole nad uravnavanjem svojega vedenja in občutki nemoči ter krivde. Zasvojenost s spletom in digitalnimi tehnologijami je klinična oblika nefunkcionalnega vedenja in jo je treba, tako kot druge oblike zasvojenosti, ustrezno celostno obravnavati. Mednarodne raziskave kažejo na to, da 3–7 % oseb, ki prekomerno uporabljajo sodobne medije, razvije zasvojenost – podobno pa opažajo tudi v organizaciji Logout.
Simptomi prekomerne uporabe in zasvojenosti s spletom ter digitalnimi tehnologijami
- pomanjkanje zanimanja za prostočasne dejavnosti;
- manj osebnega druženja s prijatelji in družino;
- upad delovne učinkovitosti in zanemarjanje obveznosti (služba, šola);
- pogosti medosebni konflikti, povezani z uporabo spleta in digitalnih naprav;
- spremenjen vzorec spanja;
- prehranjevanje ob računalniku oz. drugih digitalnih napravah;
- izguba občutka za čas;
- preokupiranost s spletom;
- nihanja razpoloženja (pozitivna čustva »on-line«, negativna »off-line«);
- impulzivne čustvene reakcije ob odvzemu naprave (npr. bes, agresivnost);
- neuspeli poskusi prenehanja uporabe spleta in digitalnih naprav;
- laganje in prikrivanje uporabe spleta in digitalnih naprav.
KAM PO POMOČ?
Svetovalnice LOGOUT:
- Ljubljanska ulica 22, 6310 Izola, 064 236 516, info@logout.si
- Metelkova 15, 1000 Ljubljana, 041 233 474, info@logout.si
Več informacij o varni rabi interneta:
- www.logout.si
- www.safe.si
- www.spletno-oko.si
Na koga se obrniti v primeru reševanja zagat na spletu:
- SI-CERT
- Varni na internetu
- TOM TELEFON 116 111
- Policija