Študij v tujini je odlična priložnost za pridobivanje novih znanj, spoznavanje različnih kultur in širjenje obzorij. Slovenski študenti najpogosteje izkoriščajo Erasmus+ program, ki omogoča študijske izmenjave in prakse v državah Evropske unije ter nekaterih drugih državah, omogoča neprecenljivo mednarodno izkušnjo in krepitev tako akademskih kot tudi osebnih kompetenc.

Program Erasmus+ je bil uveden leta 2014 kot združitev več obstoječih programov, vključno s prejšnjim Erasmus programom (ustanovljenim leta 1987), pokriva različne oblike izobraževanja, usposabljanja, mladinskega dela in športa v državah članicah EU ter partnerskih državah. 

Erasmus+ se je torej razširil in nadgradil prejšnje pobude, njegov cilj pa je omogočiti čim širši dostop do izobraževanja in usposabljanja v mednarodnem okolju. Program pokriva tudi večino stroškov, povezanih z izmenjavo:

• Šolnina: študentom ni treba plačevati šolnine na gostujoči univerzi.
• Štipendija: Erasmus+ nudi mesečno štipendijo, ki pomaga pokriti stroške bivanja in prehrane. Višina štipendije je odvisna od države gostiteljice (med 300 in 600 EUR na mesec). 
• Za študente s posebnimi potrebami je na voljo dodatna finančna podpora.

Priporoča pa se, da študenti za tujino sami uredijo zdravstveno zavarovanje. 

Zavarovanje za študij v tujini

Urejanje zdravstvenega zavarovanja je prav tako odvisno od države. V državah EU veljajo splošna pravila za zdravstveno zavarovanje, potrebuješ urejeno zavarovanje WIZ Tujina.

Za čas šolanja v tujini se lahko zavarujejo slovenski dijaki ali študenti, če se sklepa zavarovanja za obdobje od 90 dni do 1 leta prejmeš dodatni izredni popust v višini 10 %, za kar potrebuješ veljavno potrdilo o svojem šolanju, ki ga priložiš znotraj sklepalnega postopka. Potrdilo o šolanju se priloži k polici.

IZRAČUNAJ CENO: WIZ TUJINA ZA ŠTUDENTE

Najbolj priljubljene destinacije študija in izmenjav za slovenske študente

Slovenski študenti v okviru Erasmus+ programa največkrat izberejo naslednje države: Španija, Nemčija, Italija, Avstrija, Nizozemska, Francija in Češka, ki ponujajo širok spekter študijskih možnosti in univerz, predavanja pa so pogosto na voljo tudi v angleškem jeziku.

Pogoji za sodelovanje v Erasmus+ programu

• 1. Študentski status: kandidat mora biti vpisan na visokošolski zavod (univerza ali visoka šola) v Sloveniji.
• 2. Leto študija: študent mora biti vpisan vsaj v drugi letnik prve stopnje (dodiplomski študij).
• 3. Dobre akademske uspešnosti so lahko pogoj: nekatere univerze zahtevajo povprečno oceno nad določeno mejo.
• 4. Jezikovne kompetence: gostujoče univerze pogosto zahtevajo dokazilo o znanju tujega jezika (npr. angleščine). V ta namen Erasmus+ ponuja tudi brezplačne spletne jezikovne tečaje (OLS: Online Language Support).
• 5. Izbira univerze: študent se lahko prijavi na univerze, s katerimi ima domača fakulteta sklenjen sporazum.

Urejanje bivanja za študente in druge formalnosti 

Ko te sprejmejo na izbrano fakulteto, je potrebno urediti še nekaj formalnosti, med drugim tudi bivanje.

• 1. VIZUM: Če se odločiš za študiranje v eni izmed držav Evropske unije (EU), vizuma ne potrebuješ. V primeru študija v ZDA, Avstraliji, Novi Zelandiji ali drugih državah izven EU pa bo vizum potreben. 
   
• 2. ZAČASNO PREBIVALIŠČE: V državah EU moraš zaradi več kot trimesečnega bivanja urediti začasno prebivališče. Postopek se razlikuje med državami – v nekaterih državah se ureja na občini, drugje na policiji. Točne informacije glede postopkov za posamezno državo lahko preverite na uradni spletni strani Evropske unije.
   
• 3. BIVANJE: Za bivanje lahko izbereš študentski dom (kampus) ali zasebno nastanitev. Ker se možnosti razlikujejo od države do države (ali celo med mesti), je priporočljivo, da se na univerzi pozanimaš o svojih možnostih. Načeloma je bivanje v študentskem domu cenejše, vendar pa zaradi omejenih kapacitet tuji študentje povsod nimajo zagotovljenega mesta v študentskih domovih.

V mnogih primerih vam pri tem pomaga izbrana šola, vse potrebne informacije pa lahko dobite v mednarodni pisarni univerze, na katero ste sprejeti.

Preberi tudi zgodbo Maše: Zakaj bi mladim priporočila izmenjavo ali delo v tujini?